Intervjuji

Na zadnjem srečanju v koledarskem letu smo se z ekipo Mladih oči preizkusili v pripravi intervjuja. Ugotovili smo, da le ni tako enostavno, pa vendar zabavno. Zabeležili smo nekaj vprašanj in se po predstavah pogovarjali z igralci. Nekaj zapisov in utrinkov delimo z vami. 




Pogovor s striparjem Izarjem Lunačkom






*

Pogovor s Katarino Stegnar in Blažem Šefom po predstavi "Vsi junaki zbrani" v SMG


Lana in Mia v obrekovalnici SMG z Blažem Šefom



.......
Po predstavi Vsi junaki zbrani se je Anastasia Miladinović pogovarjala z igralko Slovenskega mladinskega gledališča Katarino Stegnar


Pogovor s Katarino Stegnar po predstavi "Vsi junaki zbrani"


Kako ste se počutili, ko ste prvič nastopili na odru?
Vedno imam tremo, ko grem na oder, pred vsako predstavo sem malo nervozna in vznemirjena, ampak to se mi zdi super, saj pomeni, da si pripravljen in hočeš dati vse od sebe. 

Kolikokrat ste že igrali današnjo predstavo?
Mislim, da je bila današnja trideseta.

Kako se počutite v kostumu?
Meni je tole krilo zelo všeč. Tako bi imela tudi doma, privatno, tako da sem ga bila zelo vesela.

Kako zmorete akrobacije na drogovih?
Imeli smo dobrega režiserja in koreografa Branka Potočana, ki se veliko ukvarja s fizičnim gledališčem, kjer se telo giba, na vrveh, krogih, veliko je gimnastičnih prvin. Zamislil si je, da bi naredili parkur. Morali smo se ga naučiti, ker so te stvari zelo težke in nevarne. Trenirali smo kar en mesec.

Kako dolgo ste vadili za predstavo?
Dva meseca

Ali igrate samo eno vlogo ali več?
Vsi igramo po dve vlogi. Smo otroci iz vsakdanjega sveta in liki iz pravljic. Jaz igram Zalo in Miklovo Zalo. 

Kdo vam je naredil pričesko?
V gledališču za to poskrbijo sodelavci. 

Igrate samo v tej predstavi ali jih je več?
Veliko predstav igram v tem gledališču. Mislim, da jih imam pet. 

Koliko ste stari?
Štirideset let.


Katarina Stegnar in Anastasia

Po predstavi Tajno društvo PGC so se učenci oš. Valentina Vodnika pogovarjali z igralcem Lutkovnega gledališča Ljubljana, Rokom Kunaverjem. Nastal je sledeči zapis, ki ga je zabeležila Teja Kobe.

Učenci oš Valentina Vodnika in Rok Kunver

Ali ste že brali knjigo Tajno društvo PGC?
Ja, seveda, saj smo predstavo naredili ravno po tej knjigi. Prebral pa sem jo že v osnovni šoli, ko je bila za obvezno čtivo, saj sem bil pozoren in vzoren učenec.

Zakaj ste se odločili postati igralec? 
V bistvu sem se v srednji in osnovni šoli dosti ukvarjal z gledališčem in hodil na delavnice, krožke in sodeloval v dramskih skupinah. Imeli smo celo šolsko gledališče, Šila, ki sem ga pomagal ustanoviti in sedaj praznuje dvajset let. Tam smo se veliko ukvarjali s teatrom in ugotovil sem, da je to trd kruh in da zato nikoli ne bom igralec. Kasneje pa sem ugotovil, da brez odra mi živeti ni. 

Kako pa ste se razumeli z ekipo
Mi smo že zelo ustaljena ekipa, smo prijatelji in skupaj zelo uživamo pri ustvarjanju predstav. 

Ali imate tremo? 
Malo je še vedno prisotna. Ni pa takšna kot včasih, ko sem se bal, da bom pozabil besedilo ali pozabil priti na oder. Pred vsako predstavo pa čutim vznemirjenje; to je pozitivna trema, ki te dela živega, to je adrenalin.
 
Kako pa se naučite vse besedilo? 
Hodiš na vaje, tam isti prizor večkrat ponovimo, tekst večkrat pregovoriš in tako gre najlažje. Potem pa na odru uskladiš telo in glas, ko to, kar govoriš, in gib postaneta eno, potem pa igraš. 

Koliko časa pa trajajo priprave na predstavo? 
Približno dva meseca. Povprečno imamo okoli petdeset vaj za predstavo.  

Kako vam teče čas na odru, hitro ali počasi? 
Odrski čas je drugačen od realnega čas časa. Načeloma je odrski čas počasnejši kot v realnem življenju. Meni kot igralcu pa čas na odru in v zaodrju teče zelo hitro. 

Ali se vam je sredi predstave že kdaj pokvaril kakšen rekvizit?
Ja, se mi je že zgodilo, da mi akord na harmoniki ni prijel. Ampak je bilo zabavno. 

Spoznali smo, da so igralci prijetni sogovorci in da je super izvedeti kakšno skrivost o njihovem poklicu, ki sicer ostane skrita.