Clementine Beauvais, #3špehbombe

Za naslovom se skriva sodobna vsebina, dogajanje pa je postavljeno deloma na cesto, deloma na družbena omrežja. Na slednjih poteka tekmovanje za naj špehbombe, torej za najgrše punce na šoli. Zmagovalke Mireille, Astrid in Hakima kmalu ugotovijo, da imajo (še) nekaj skupnega – vse si želijo biti 14. julija na vrtni zabavi v Elizejski palači, zato se med poletnimi počitnicami usedejo na kolesa in se odpravijo v Pariz. Roman se torej razvija med srečanji z zanimivimi posamezniki, zapleti v obliki sabotaže, vremenskimi muhavostmi itd., vendar njegovo »potovalno« lahkotnost uravnotežijo tehtnejša vprašanja, npr. kako preprečiti tovrstna spletna tekmovanja … Pripoved je jezikovno razgibana, duhovita prvoosebna pripovedovalka Mireille pa je tudi mojstrica slikovitih opisov. #3špehbombe imajo dejansko vse, kar je treba za uspešnico: nekonvencionalne junakinje, nekaj resnosti, humorja in napetosti, gibanje, pôt in solze ter srečen konec. Slovenska izdaja ima za piko na i tudi odlično spremno besedo. (Gaja Kos)