Ida Mlakar Črnič, Kup zlatega listja

Avtorica v svojih besedilih večkrat načenja kompleksne teme. Tokrat ponudi premislek o bogastvu, o minevanju, ne le človekovega življenja, pač pa tudi druženja, predvsem pa nam ponudi »pokuk« v topel, srčen in prijazen odnos med mlado deklico Leni in njeno staro sosedo Dunjo, pri čemer prva zastavlja vprašanja, druga ponuja odgovore, prva navdihuje s svežo radovednostjo in druga z modrostjo. Letni čas, v katerega je pisateljica postavila dogajanje, je jesen, ki gotovo ni izbrana naključno – po eni strani je to obdobje minevanja in poslavljanja, lahko je tudi obdobje kontemplacije, po drugi strani pa nas, kot vsak letni čas, opozarja na cikličnost življenja; v naravi ima vse svoj red in smisel. Tudi odnos med deklico in staro gospo se zdi takšen: Dunja pomaga deklici rasti, Leni pa gospe pomaga, da se ta v svoji koži in pri svojih letih počuti izpolnjena in tu in tam dekliško razposajena. Pisateljica in ilustrator sta se vnovič dokazala kot odlično uigran in uglašen tandem. (GK, Pionirska, Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, 2025)