Jana Bauer, Kako objeti ježa

Preprostega, dobrovoljnega ježa zašiljenih bodic in radovednega smrčka zagrabi želja, da bi koga objel. Slon in medved ga takoj zavrneta s sicer izvirnima, a precej za lase privlečenima razlogoma (frfotava bolezen in nalezljiva grozna nesrečnost). Šele Pepe, fantič, napravljen v pajac lisjaka, mu iskreno pove, da ga ne bo objel. Ker je jež in bode. Pa vendar se zanj zavzame. Da bi jež le prišel do želenega objema, Pepe najprej neuspešno poskusi z nekakšno marketinško akcijo v slogu »lova na zaklad«. Nato ježu vešče in poznavalsko izdela »mašino za objemanje«, ki sicer deluje, a so njeni objemi enolično mehanski in čisto nič živi. Nazadnje Pepe zbere vso svojo ustvarjalnost in domišljijo, sešije skafander, ga obleče in napolni s toplim zrakom. In tako opremljen skoraj utone v bližnjem jezeru. Kljub temu da je jež slab plavalec, mu Pepeta uspe rešiti. In v zahvalo dobi spontan objem, ki sproži nepričakovano dogajanje … Izvirna, »bauersko« duhovita zgodba, objeta s toplimi in razgibanimi ilustracijami mojstra Škerla, je dobitna kombinacija za vrhunsko izvirno slovensko slikanico. (TO)