Kathy Stinson, Violinist

Večkrat nagrajena slikanica o moči glasbe, prvinskosti in dojemljivosti otroka, ki jo je v nasprotju z večino odraslih še sposoben slišati in dojeti v vsej njeni lepoti, se naslanja na resničen dogodek, ko je svetovno znan ameriški violinist Joshua Bell kot navaden poulični glasbenik igral na postaji podzemne železnice, skoraj vsi mimoidoči pa so ga prezrli. Čeprav se knjiga konča s predstavitvijo umetnika, opisom omenjenega poskusa in celo glasbenikovim pripisom ne gre (zgolj) za biografsko slikanico. Naslov je s tega vidika rahlo zavajajoč, saj glavne vloge v njej dejansko nima violinist, temveč (izmišljeni) deček Benjamin, ki podobno kot Andersenov otrok v Cesarjevih novih oblačilih odraslim odpre oči s svojim nedolžnim in neobremenjenim dojemanjem sveta. Ker mu ne manjka radovednosti in domišljije, je prav on tisti, ki zares zna prisluhniti glasbi in s svojim navdušenjem nazadnje okužiti celo odrasle. Knjiga, ki opominja, da se je treba znati ustaviti in prepoznati tisto, kar je res pomembno. (ZSV)