Petra Postert, Leto, ko so prišle čebele

V nemškem mladinskem romanu spremljamo dvanajstletno Josy, ki ji dedek po smrti povsem nepričakovano zapusti svojo čebeljo družino, skupaj s katero pride celo mentorica Alma, izrazito topla figura, ki dekletu razjasni tudi marsikaj o njeni družinski zgodovini. Roman je razdeljen na dvanajst poglavij oziroma dvanajst mesecev, v katerih se Josy spoznava s čebelami in se nanje vse bolj navezuje, hkrati pa se ob njih uči odgovornosti in samostojnosti, kar pomeni, da je dedkova zapuščina veliko bolj dragocena, kot se je zdelo na prvi pogled. Dogajanje te linije romana je ubesedeno živahno in slikovito, spremlja pa jo druga linija, že na prvi pogled grafično ločena s poševnim tiskom. V njej avtorica, kot bi šla s kamero med satovje, popisuje dogajanje v panju, torej čebelje navade, življenjski cikel itd. S tem leposlovnemu delu romana dodaja še poučnega, ki pa je napisan precej poetično in se tako mehko vklaplja v celoto. Kdor misli, da roman o čebelah ne more biti drugega kot brenčeč dolgčas, se pač moti. (GK)