Kelly Collier, Štef in štafeta

Tekmovanje je vedno povezano s časom, ki ga merimo z uro štoparico. Narekuje drvenje in hitenje proti zastavljenemu cilju, končni zmagi nasproti. Konj Štef, vajen zmagoslavja, je začuden, da mu na tekatlonu v štafetni ekipi delajo družbo polž, raca in želva. Kako pa naj s počasnelami in z luzerji zmaga? »Raca racá, želva leze. Polž je pa … polž!« tuhta Štef. A zgodba razkrije, da zmagovanje ni nujno samo doseganje zmagovalnih rezultatov, temveč še vse kaj drugega: na primer spodbuda, da se kdo sploh premakne z mesta … ali priložnost, da s svojim porazom prepustiš zmago nekomu drugemu. Zgodba kanadske ilustratorke, ki je ustvarila že dve slikanici o konju Štefu, je humorna in stripovsko zastavljena. Med vrsticami namiguje, da najboljše lahko dosežemo tudi brez merjenja časa, ponavadi takrat, kadar ne gledamo na uro. (IMČ)