Saša Stanišić, Volk

Kemi ustreže mami in gre na poletni gozdni tabor, čeprav si tega ne želi in se tudi v naravi sploh ne počuti dobro. Tam pobliže spozna vrstnika Jörga, malo manj druge otroke, zato pa toliko bolj vzgojitelje in druge odrasle, ki vodijo tabor. V prvoosebni pripovedi bistrega in občutljivega Kemija spoznavamo živahno življenje v taboru, (ne)razumevanje vzgojiteljev do otrok ter odnose med vrstniki (predvsem nadlegovanje in nasilje na eni strani ter razumevanje in prijateljstvo na drugi). Kemi in Jörg se borita tako za vključenost in sprejetje kot za pravico, da sta posebna. V določenih situacijah, predvsem ponoči, vidita volka, notranji jaz. Ta čuti, kaj je oz. bi bilo prav, vendar še ni dovolj močan, da bi se oglasil. Besedilo je duhovito, poetično, blago kritično ter mestoma ganljivo. Minimalistična barvna paleta ilustracij, na kateri izstopa rumena, izvrstno dopolnjuje kompleksnost vsebine. (TJ, Pionirska, Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, 2025)