Kako z otroki (spre)govoriti o vojni? 18+

V današnjem času, ko so vojne in konflikti v medijih in našem okolju stalno navzoči, bo festival Bobri posebno pozornost namenil temam, ki neposredno vplivajo na življenje in čustveni svet otrok. Za to smo se odločili, ker otroci vedno pogosteje doživljajo stvari, ki so zanje težke, hkrati pa je ves njihovi čustveni in socialni razvoj še pred njimi. Otroke bi radi podprli pri razumevanju in predelavi teh izkušenj.

Sodelujoče na pogovoru bodo udeležencem predstavile praktične pristope, strategije in strokovne izkušnje, kako se z otroki o vojni pogovarjati empatično in razumljivo. Gostje bodo spregovorile o tem, kako pogovor prilagoditi starosti in razvojnim značilnostim otrok, kako prepoznati in podpreti njihova čustva, kot so strah, žalost, jeza ali zmeda, in kako se nanje ustrezno odzvati ter kako ustvariti varen prostor, v katerem lahko otroci izražajo svoja čustva. Poleg tega bodo osvetlile uporabo umetnosti, predvsem književnosti in gledališča, kot učinkovitih orodij za razumevanje težkih tem, psihološke in družbene vidike otrokovega odziva na vojne, ki jih spremljajo v medijih in širšem okolju, ter načine, kako krepiti odpornost, čustveno varnost in podporne mreže tako za otroke kot za njihove družine in skupnosti.

Pred pogovorom (ob 17.00) bo v Tunelu LGL predstava Nekje drugje, ki obravnava vojno in je lahko izhodišče za pogovor. Vstopnice so na voljo na spletni strani festivala Bobri.

Dr. Branka D. Jurišić je po poklicu specialna pedagoginja. Posveča se zlasti otrokom z avtizmom in podpori pozitivnemu vedenju. Je avtorica več priročnikov in strokovnih prispevkov: Otroci z avtizmom, Ocena funkcije vedenja in program podpore za otroke z avtističnimi motnjami, Tekočnost branja, Pohvale, Vedenjski izbruhi, Družine in rutine (priročnik za izvajalce zgodnje obravnave), Vedenje in razredna pravila, Vzgoja in vedenje v šoli, Blokade v komunikaciji s starši in tehnike poslušanja, Starši so enakovredni partnerji pri oblikovanju individualiziranega programa … Leta 2020 je prejela nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju šolstva.

Doc. dr. Jana Kodrič je klinična psihologinja in docentka za razvojno psihologijo. Zaposlena je na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V klinični praksi spremlja in obravnava otroke in mladostnike z razvojnimi in drugimi duševnimi motnjami ter njihove družine. Ukvarja se z raziskovanjem razvojnih in vedenjskih značilnosti otrok in mladostnikov z razvojnimi in duševnimi motnjami ter učinkov psiholoških intervencij. Deluje kot predavateljica in mentorica ter je (so)avtorica več strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih v slovenskih in mednarodnih revijah.

Mag. Martina Peštaj je medijska psihologinja, zaposlena kot urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, prej pa je vrsto let delala kot avtorica, scenaristka in urednica oddaj. Za predvajanje izbira tuje risanke in igrane serije za otroke in mlade. Ukvarja se s preučevanjem vpliva digitalnih vsebin na razvoj otrok in mladih, posveča pa se tudi projektom kulturno-umetnostne vzgoje na področju filma, animiranega filma in gledališča za otroke in mlade. Je dolgoletna sodelavka otroških programov na festivalih animiranega filma Animateka in Animafest, bila pa je tudi članica komisije na spletni platformi Zlata paličica, referenčni bazi kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino.

Katarina Stegnar je igralka, performerka, gibalka, raziskovalka, snovalka, od leta 2014 zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. S svojo ustvarjalnostjo je zaznamovala zlasti neodvisno sceno – bila je ena najbolj dejavnih sodelavk platforme za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa, še vedno pa deluje v okviru kolektiva Beton Ltd. v odstopu. Sokurirala je dve izdaji Festivala performansa (2021, 2023). Nekaj vidnih vlog je odigrala v filmih; omeniti je treba predvsem Barabe! (2000), Drevo (2014), Odrešitev za začetnike (2024) in televizijsko nadaljevanko Trigrad (2022). Od leta 2016 skupaj s sodelavci vodi Zbor za publiko, format pogovorov po predstavah, ki se osredotoča na gledalsko izkušnjo in na pozicijo gledalca v odnosu do umetniškega dela. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada (2016).