O kravi, ki je lajala v luno 5+

Premislek o uprizoritvi: Kdo (rad) laja? 

Druge živali (in ljudje) se burno odzivajo, ker se Mrvica ne vede več po njihovih pričakovanjih. To ni nič nenavadnega, temveč odseva univerzalen način delovanja naših možganov, kadar morajo urediti velike množice informacij iz okolja. Zato jih povezujejo v skupine, ob tem pa poenostavljajo in določene individualne značilnosti zanemarijo. To pomeni, da je pojav stereotipov in predsodkov povsem normalen in lasten vsem ljudem. Seveda pa je dobro, da se jih zavedamo in se z njimi soočamo, ker so največkrat škodljivi, celo nevarni. Če zaradi predsodkov pride do tega, da druge opravljamo ali se jim izogibamo, se lahko razvijejo v diskriminacijsko (neenako, odklonilno, izključujoče) in nasilno vedenje. Vzroki za izključevanje so lahko zelo različni. 

Dejavnosti: 

1. Okus: Udeleženci se v skupine razdelijo glede na to, kdo ima rad določeno hrano, barvo, glasbo ... Skupine se spreminjajo in se lahko preoblikujejo. Udeleženci poleg tega spregovorijo o tem, kaj si mislijo o kom, ki ima recimo rad vampe, špinačo, rožnato barvo, punk itd. 

2. Vrsta: Vsak udeleženec si zamisli neko žival in premisli o tem, kako se ta žival giblje, oglaša, kakšna je njena drža ... Nato jo prikaže, drugi pa ugibajo, za katero žival gre. Udeleženci povedo, po čem so jo prepoznali, vsak posameznik pa pojasni tudi, zakaj si je določeno žival izbral. 

3. Starost: Udeleženci živali iz prejšnje naloge »postarajo« in jih kot takšne prikažejo. Stare živali se premikajo po prostoru, nato sledi pogovor o starosti. Udeleženci se pogovarjajo o tem, kako so svoje živali postarali, kaj vse je za starost značilno, ali poznajo koga, ki je star, kakšne so slabosti in prednosti starosti.

Pedagoško gradivo

Video napovednik 1

Video napovednik 2